V Furlaniji Julijski krajini, Venetu in v Sloveniji igra prireja mleka pomembno vlogo v gospodarstvu, še posebej od tistega trenutka dalje, ko se  je proizvodnji mleka v velikih primerih pridružila tradicionalna izdelava sira najprej v sirarskih družbah in danes predvsem v zadrugah, ki jih najdemo na celotnem območju.

Navkljub visoki kakovosti tako svežih kot predelanih izdelkov, pa smo lahko v zadnjih letih priča vedno večjemu upadu živinorejce na tem območju. Ta pojav je posledica več sočasnih dejavnikov, med katerimi so posebej pomembni zniževanje odkupne cene mleka in istočasno povečevanje stroškov upravljanja in proizvodnje za manjše proizvodne enote ter močna konkurenca iz tujine. 

Kompleksna medigra želja potrošnikov, cen na trgu in državne ter mednarodne politike in zakonodaje, ustvarja realnost, ki se ves čas spreminja in razvija, zaradi česar se rejci živine srečujejo z različnimi težavami, po eni strani morajo biti pripravljeni na negotove in dinamične razmere, po drugi strani pa se morajo spopadati z neprestanimi spremembami, do katerih prihaja znotraj kmetije (generacijski cikel, suše, bolezni...). Tovrstne spremembe, ki so dinamične in nepredvidljive, zahtevajo strategije, ki bodo živinorejcem omogočile preobrazbo kmetije in prilagoditev na različne kritične situacije in tako zagotovile "odpornost" na spremembe.

Zato se morajo živinorejci in/ali proizvajalci pravočasno seznaniti in soočiti s trajnostnimi vprašanji kmetije, ki se dotikajo tako gospodarskega in proizvodnega vidika, upoštevanja zahtev tržišča in tudi okoljskega, krajinskega, energetskega in varnostnega vidika. Živinorejski sektor prizadene vsaka kronična kriza, ki nastane bodisi zaradi neupoštevanja naštetih vidikov, predvsem pa zaradi pomanjkanja dveh osnovnih orodij, in sicer podjetniške kulture (ta element je v drugih gospodarskih in proizvodnih sektorjih zelo močan in dominanten) in učinkovitega sistema vodenja kmetije.

Pomembno je, da živinorejci poznajo elemente analize, opredelitve in vpeljevanja strateških izbir za vodenje kmetije, da so seznanjeni s področjem trženja, kakovostjo izdelkov in komercialnih strategij, ki so konkurenčne in prilagojene tržišču, da znajo analizirati osnovne elemente poslovne bilance in njene najpomembnejše kazalnike, s katerimi lahko preverijo in ocenijo sprejete odločitve, oziroma jih ustrezno prilagodijo in izboljšajo učinkovitost podjetja ter nenazadnje spremljajo instrumente in politike Evropske unije za podporo kmetijskemu in živinorejskemu sektorju, s katerimi lahko povečajo svojo konkurenčnost in izboljšajo upravljanje živinorejske dediščine.

Žal vse do danes niti najbolj razvita kmetijska podjetja pogosto ne upoštevajo vseh naštetih vidikov organizacije podjetja kot poglavitnih in nepogrešljivih elementov za tržno konkurenčnost. Zaradi tega prihaja do vedno večjega nazadovanja sektorja, ki posledično zahteva tako tehnične posodobitve, predvsem pa posodobitve upravljanja in organizacije kmetijskih podjetij. Rešitve za živinorejce, ki jih predlaga projekt BELLIMPRESA, vključujejo analizo tehničnih in gospodarskih vidikov živinoreje ter vpeljevanje kriterijev za vodenje in poslovanje, ki zajemajo tudi marketinške in tržne strategije.